Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – velika noč 2020

Pridiga – velika noč 2020

PRIDI IN POGLEJ – prazen grob

Pridiga za veliko noč, 12. 4. 2020

Ob včerajšnji velikonočni vigiliji in jutranjem odklepanju cerkve me je prešinila misel: »Danes pa je vse drugače.« Res so letošnji prazniki zelo, zelo drugačni od preteklih let. Cel veliki teden je izzvenel čisto drugače kot navadno. Ne samo pri meni v cerkvi, temveč tudi po vaših domovih. Vendar pa kljub vsem zunanjim okoliščinam ne smemo pozabiti, da se v bistvu naša praznovanja niso prav nič spremenila. Spremenile so se zunanje oblike prazničnih dni, zaradi okoliščin jih čutimo drugače in če uspemo z nekaj razdalje pogledati na vse skupaj, bomo praznike videli tudi v drugačni luči in morda opazili kakšno stvar ali poudarek, na katerega prej nikoli nismo pomislili. Tudi na tak način nam Bog odpira pogled.

Tudi Jezusovi učenci so imeli zelo jasne predstave o tem, kaj je velika noč. In kot Judje so vedeli, kakšen je pomen tega praznovanja. Spominjali so se Božje spektakularne rešitve Izraelcev iz Egiptovske sužnosti (več kot tisoč let pred Jezusom). Potem pa se je tistega leta (okoli 33 po Kristusu) vse nekako spremenilo. Jezusa po večerji v Getsemaniju na Oljski gori primejo sovražniki, peljejo k velikim duhovnikom, zjutraj k Pilatu in opoldne že na kalvarijo s križem na ramah. Jezus popoldne umre in ga še pred večerom pokopljejo v bližnji grob. Praznik, ki je bil naslednji dan, je bil zelo drugačen kot so bili vajeni. In prav táko je bilo tudi nedeljsko jutro (tistega leta okoli 33 po Kristusu). Si predstavljate, kako so pogledali apostoli, ko sta ženi prišli povedat novico o praznem grobu in nekem angelu in potresu in navodilih, ki jih je angel dal? Jezus je širil učencem obzorja, če so le zmogli na »drugačne« praznike pogledati z nekaj distance.

      In tako je, če se človek druži z Jezusom: vedno nekaj novega in predvsem od prvega srečanja z njim je »vse drugače«. Ko se namreč človek zares sreča s Kristusom se vse obrne. Stvari, ki smo jih imeli za najpomembnejše naenkrat niso več tako pomembe. Moč temne preteklosti, ki nas je dušila, v njegovi bližini izgubi svojo uničevalno moč. Pa še bi lahko naštevali. A mislim, da ste dojeli bistvo: z Jezusom je vse drugače – še smrt in grob nista več tako dokončna.

V tem oziru se naše letošnje praznovanje ni bistveno spremenilo – vsebina ostaja povsem ista in Kristus ostaja z mano – tako kot vedno. Pavel to v pismu Rimljanom tako lepo pove:

»Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni?
Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota,
nagota ali nevarnost ali meč?«

Od Kristusove ljubezni nas nič ne more ločiti. Ne oddaljenost od cerkve, ne preganjanje, ne korona … niti smrt ali grob. Za Boga ni ovir, ko želi priti do človekovega srca. Še grob ga ne ustavi. Mar ni to zares lepo sporočilo? In tako bistveno za današnji praznik, saj prinaša neko prav posebno veselje in upanje. In to tako močno in neuničljivo.

Sprejmimo sporočilo velikonočnega jutra v svoje srce. Naj prežari vse kotičke vašega srca!

Blagoslovljeno veliko noč!

Svetopisemski odlomki:

1. berilo: Apd 10,34.37-43
psalm: 118,1-2.16-17.22-23
2. berilo: Kol 3, 1-4
evangelij: Jn 20, 1-9