Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – 4. velikonočna nedelja

Pridiga – 4. velikonočna nedelja

Pridiga za 4. velikonočno nedeljo, 3. 5. 2020

Četrti velikonočni nedelji rečemo nedelja dobrega pastirja. Evangelijski odlomki  in berila na današnjo nedeljo govorijo o Bogu kot pastirju, ki ga za svojo čredo skrbi in je zanje pripravljen storiti marsikaj. Če nas morda ne nagovarjajo ravno ovce (in se ne bi radi primerjali z njimi), se morda raje ustavimo ob glagolu skrbeti. Bog skrbi zame, Bog bo poskrbel, kdaj ga tudi skrbi zame …

V tem zadnjem mesecu se je zgodilo veliko. Toliko se je spremenilo, vse je teklo drugače kot po navadi. Čisto vsakdanje življenje se je odvilo v drugačnih ritmih. Še cerkveni prazniki so bili drugačni – čisto drugačni. Vse se je postavilo na glavo. In veste kaj? Še smo živi. In ne gre nam slabo. Mogoče res kaj pogrešamo, a tudi tako ni slabo, saj smo lahko dali poudarek stvarem, za katere prej nismo imeli časa … In rdeča nit zadnjega obdobja (in zagotovo tudi prihodnjega) je beseda, ki nam navadno ni ravno pri srcu – sprememba.

Rad bi vas spomnil, da življenje je ena sama sprememba. Življenje nikoli ne obstoji. Ko enkrat obstoji ni več življenje, ampak leže k počitku. Pa še tam se zgodijo spremembe, saj je morda ravno prestop v večnost največja sprememba, ker vstopamo v polnost življenja pri Bogu. In če v svetopisemskih zgodbah iščemo tolažbo za trenutno obdobje življenja, bi predlagal v branje peto knjigo Nove zaveze – apostolska dela. Govori o tem, kaj so počeli apostoli po Jezusovem vstajenju. Pomislite: v treh letih so se nekako navadili na Jezusa in njegov slog. Niso ga sicer še dokončno dojeli, verjetno pa jim je potovanje iz kraja v kraj počasi sedlo v navado. Potem pa so sledili pretresi: Jezusa umorijo, Jezus vstane od mrtvih, Jezus se prikazuje, Jezus odide k Očetu, pride Sveti Duh … In vse se je hitro in vztrajno začelo spreminjati. Berite Apostolska dela z vidika sprememb, ki so jih doživljali apostoli. Kako se je življenje prve Cerkve morali spreminjati in prilagajati na družbene razmere. Učenci so številčno rasli, Judje so jih zasliševali. Potem je tu Pavel in njegova zgodba. Potem so tu mnoga ozdravljenja in pogani … Življenje prve Cerkve je bilo nekaj dinamičnega.

In če pogledamo v današnji čas: življenje Cerkve je sicer dinamično, a je tudi precej statično – vrhunska umetnost statike. In ker je Bog dober pastir in ga skrbi za svoje … lahko uporabi tudi slabe stvari za nekaj dobrega. Poglejte, koliko se je cerkveno življenje zbudilo iz spanja v zadnjem mesecu! Sicer ne moremo k maši (in upam, da v prihodnjih tednih ne bomo za vsako ceno rinili v cerkev, ampak to počeli zelo počasi in previdno). Pa smo kljub vsemu še vedno živi in vera v Gospoda v srcih ni ugasnila. In koliko ljudi se zbira ob zaslonih, išče ta ali oni prenos. Koliko je naenkrat nekih uporabnih vsebin in gradiv od duhovnih spodbud, katehez, videov … Koliko neke ustvarjalnosti, za katero prej morda sploh nismo vedeli. Cerkev je tudi pri nas kot še nikoli doslej stopila v nov svet interneta. Da se nenazadnje uresniči Jezusovo naročilo oznanjevanja evangelija do skrajnih mej sveta …

Druga rdeča nit preteklega obdobja pa je: Gospod skrbi za nas. On bo poskrbel za svoje v vsakih okoliščinah. Vrhunska ubeseditev tega je v današnjem 23 psalmu, ki ga priporočam za vsakodnevno molitev v tem tednu.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja.

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan.

Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja.

Svetopisemski odlomki:

1. berilo: Apd 2,14.36-41
psalm: Ps 23, 1-6
2. berilo: 1 Pt 2,20-25
evangelij: Jn 10,1-10