Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – 5. velikonočna nedelja

Pridiga – 5. velikonočna nedelja

Pridiga za 5. velikonočno nedeljo, 10. 5. 2020

Prve službe v Cerkvi

Danes se v prvem berilu srečamo s praktičnim problemom, ki ga je imela prva krščanska skupnost, ki se je vedno bolj širila. Apostoli preprosto niso več zmogli vsega. Verjetno tudi ni prav, da bi delali vse sami in namesto drugih. Kot bi Bog želel pokazati, da v Cerkvi mora vsak nekaj početi, ne samo apostoli.

Problem je nastal, ko apostoli niso več zmogli dovolj kakovostno skrbeti za revne vdove kristjanov iz grškega kulturnega okolja. Zato so izbrali sedmerico plemenitih mož, da bi se posvetili skrbi ubogim, apostoli pa molitvi in oznanjevanju. Seveda ni prav, da bi Cerkev zanemarjala eno ali drugo. Ni prav, da Cerkev postane primarno dobrodelna organizacija in ni prav, da bi se posvetila samo oznanjevanju evangelija z besedo, ne pa tudi delom ljubezni. Tudi skrb za uboge in pomoči potrebne je oznanjevanje evangelija, saj je  vera brez dela prazna (glej Jak 2, 17).

Tako se je čisto iz praktične situacije pokazala velika resnica o Cerkvi. Cerkev že res vodijo dvanajsteri pod vodstvom Svetega Duha, a to ne pomeni, da se morajo z vso vnemo posvečati vsem stvarem. Sveti Duh v Cerkvi zbuja raznovrstne službe, da vsak opravi nalogo h kateri ga isti Duh kliče.

Kot župnik sem bil priča obojemu. Tako trenutkom centralizacije v župniji – ko je vse odvisno od župnika. Saj se sicer vse uredi, a je za vse treba klicati in prositi (kot da samoiniciativnosti še ne bi poznali). Bil pa sem priča tudi mnogim lepim trenutkom, ko so najrazličnejši posamezniki prepoznali klic Svetega Duha. In posledica? Delo, ki bi ga verjetno dosti manj kvalitetno opravil sam so specializirani posamezniki opravili vrhunsko. In področja, kjer Sveti Duh kliče in vabi, so najrazličnejša in jih ne bi našteval. In v takšnih stvareh se kaže lepota in živahnost župnijskega življenja. In če koga kakšna stvar v Cerkvi ali bolj lokalno v župniji moti, se morate najprej vprašati, če morda Sveti Duh ne vabi vas k posebni službi. In če boste ta klic tudi začutili, nanj le odgovorite. Ne čakajte, da Bog pokliče koga boljšega in bolj sposobnega … Prenove v Cerkvi so se vedno začele z majhnimi stvarmi iz katerih Bog dela velike reči.

V specializaciji služb v Cerkvi pa obstajajo tudi nevarnosti. Nevarnost je v tem, da bi se tako specializirali, da bi vsak delal samo tisto, k čemer je poklican. Si predstavljate, da bi apostol Peter na poti v neko vas srečal revnega človeka in z njim ne bi hotel deliti svoje malice in mu svetoval, naj se obrne za diakone, ker odslej oni skrbijo za uboge? Tega Sveti Duh ni imel v planu, ko so se delile službe. Tudi danes se lahko zgodi zelo podobno. Človek, ki se je znašel v stiski, vas prosi za pomoč, ki bi mu jo lahko ponudili, vi pa bi ga napotili na Karitas, češ da so oni za tako. Če nekaj lahko narediš, naredi. Za večje in težje stvari pa v Cerkvi obstajajo ljudje, ki so se tej ali oni stvari bolj posvetili. Prelaganje in izmikanje odgovornosti je torej nevarnost specializacije služb v Cerkvi.

Prelaganje odgovornosti je danes šlo celo tako daleč, da smo nekatera pomembna opravila krščanskega življenja uspeli prenesti na specializirane posameznike. Eden takšnih primerov je branje in poznavanje Svetega pisma, o katerem smo že govorili. Včasih se mi ob srečevanju z veroučenci spet zdi, da je oznanjevanje evangelija otrokom preloženo na specializirane posameznike, ki to obvladajo – župnike in katehete – mi pa to ne znamo. Včasih pa celo, da je molitev tisto, s čimer naj se duhovniki ukvarjajo, saj oni to znajo, mi pa imamo druge skrbi in nam takšne stvari ne grejo dobro od rok.

In za konec bi dejal, da so prav težave mladi krščanski skupnosti pomagale rasti in se razvijati v pravo smer. In se sprašujem, če morda tudi danes ni tako. Kaj če je manjše število duhovnikov v naših škofijah jasen Božji klic, da se prebudimo iz bolnega prelaganja odgovornosti krščanskega življenja na ‘specializirane’ ‘superkatolike’ duhovnike? Molimo, da bi prepoznali, kam nas vodi Sveti Duha danes, da bi se tudi kot župnija mogli odzvati na nove razmere, h katerim nas vedno bolj vztrajno kliče isti Duh.

Svetopisemski odlomki:

1. berilo: Apd 6,1-7
psalm: Ps 33,1-2.4-5.18-19
2. berilo: 1 Pt 2,4-9
evangelij: Jn 14,1-12