Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – 33. nedelja med letom

Pridiga – 33. nedelja med letom

Pridiga za 33. nedeljo med letom, 15. 11. 2020

Delo in talenti

Današnja Božja beseda spregovori o teologiji dela – to je o tem, kakšno mesto ima naše delo z vidika vere, odnosa z Bogom. V prvem berilu zasledimo hvalnico iz pridigarjeve knjige, ki hvali pridno ženo in njeno vztrajno in dobro opravljeno delo. V evangeliju pa dobro znano priliko o talentih (denarno sredstvo), ki jih je dal gospodar trem služabnikom (vsakemu glede na zmožnosti). Dva sta s talenti (denarjem) trgovala, eden pa ga ni nesel niti v menjalnico, da bi kasneje dobil obresti, ampak ga je nekam skril. Tudi ta Jezusova zgodba govori o našem odnosu do dela.

Delo v Božjih očeh ni neko prekletstvo, ki si ga je človek nakopal z grehom. Že v rajskem vrtu je bila človekova naloga, da vrt, v katerem živi, skrbno obdeluje. In povejte mi, kdo ni vesel in navdušen, kadar njegovo delo rodi sadove? Po mojem je bil tega vesel tudi Adam. Delo je odlična terapija za premagovanje dolgega časa in turobnih stanj duha. Delo je na svoj način sodelovanje s Stvarnikom, je urejanje svojega koščka raja, ki mi ga je dal Gospod. Res pa je včasih tudi zoprno, dolgočasno, težavno in se nam tudi kdaj ne da, to pa so očitno posledice izvirnega greha, ker v raju tega ni bilo.

Pomislite, delo je sodelovanje s Stvarnikom. Gospod je ustvaril nekaj, česar nikoli prej ni bilo. Za razliko od nas pa Bog ne uporablja že ustvarjenega materiala, on ustvarja iz nič. Ko sem v tem tednu hodil po naravi in sredi gozda na točki z lepim razgledom naletel na klop, sem si mislil: kako lepo. Vendar te klopce nekoč tukaj ni bilo. Nekdo je s svojim delom naredil nekaj, česar tam še nikoli ni bilo. In njegovo delo razveseljuje mnoge ljudi, ki si ob lepem razgledu spočijejo svoje noge in duha. Bog je človeku dal talente in moči, da je z njimi ustvarjalen, da ureja svoj košček raja v času, ki ga ima. In že samo produkt našega dela daje slavo Bogu, saj govori o tem, kako velik je Bog in kako lepe stvari dela po naših malih dobrih delih. In sam Bog ve, koliko ljudi bo slavilo Boga za lepe razglede in se mu zahvaljevalo za pridne roke, ki so to omogočile. Takšno delo ni nekaj mučnega, ni prekletstvo; ravno nasprotno!

Prekletstvo je to, kar se zgodi s tretjim človekom v evangeljski priliki. Tretji človek prejme en sam talent (denar nekje v vrednosti mesečne plače) in z njim naredi … čisto nič. Ve, da je njegov gospodar strog in bo od njega zahteval več kot en talent. A ne naredi ničesar. Tako len je, da denarja ne nese niti na banko, da bi dobil vsaj nekaj minimalnih obresti. Kakšne koristi je imel ta človek od denarja, ki bi ga moral čuvati? Prav nobene. Kakšno korist ima človek, če svojih talentov ne uporablja in razvija? Prav nobene. In prav takšno korist imajo od tega drugi. In nekoč bomo za ‘zakopavanje talentov’ dajali odgovor Bogu, saj nismo naredili tega, zaradi česar nam je Bog dal neki talent. Z zakopanim talentom nismo pomagali sebi, ne razveselili drugih.

Pravi blagoslov pa je, če s svojimi talenti trgujemo, jih razvijamo, z njimi ustvarjamo – tako, kakor sta to počela druga dva človeka v Jezusovi zgodbi. Oba sta z denarjem, ki jim je bil zaupan, trgovala in pridobila pravo malo novo bogastvo, ki je na koncu postalo njuno. In tako je s talenti v našem življenju. Dal nam jih je Bog, da bi jih razvijali, da bi od njih imeli koristi mi sami in tudi drugi. In ali ni zanimivo, kako nam naši talenti kažejo pot do načrta, ki ga ima Bog z nami? Bog nam je z razlogom dal neke določene talente in sposobnosti (telesne in druge), da bi lahko z njimi izpolnili neko poslanstvo, s katerim nas je Bog poslal na svet. Vsakega je Bog poslal na svet s svojo ‘nalogo’, poslanstvom in za to nas je tudi usposobil s talenti in zmožnostmi, da bi nam to lahko uspelo. Izpolnjevanje njegove volje prinaša blagoslov v naše življenje.

Tukaj pa je še ena past, na katero bi rad opozoril. Pri uporabi naših talentov, sposobnosti … ne smemo pozabiti na zapoved ljubezni – ljubezen do Boga in bližnjega (ki ga moramo ljubiti kot samega sebe). Če z dejanji, ki so produkt naših talentov in sposobnosti, ne izražamo ljubezni do Boga in bližnjega, smo zgrešili cilj, ki ga ima naše življenje. Če s talenti gradimo spomenik samohvale in vse to uporabljamo samo zase, smo zgrešili smisel. Ne glede na to, kaj bomo dosegli, to ne bo prinašalo blagoslova in notranje sreče, miru. Ravno obratno pa bo, kadar bomo z njimi izražali hvalnico Bogu in ljubezen do soljudi.

V tednu, ki je pred nami, nas Božja beseda kliče k razmisleku o naših talentih in sposobnostih. Kaj je dobri Bog položil v moje življenje? Kako te stvari razvijam in za kaj porabljam sadove svojega dela? Vprašajmo pa se tudi, če lahko s svojimi talenti Gospodu kako pomagamo pri širjenju evangelija in nenazadnje delovanju naše župnije …