Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – Kristus Kralj

Pridiga – Kristus Kralj

Kdo pravzaprav vlada?

Pridiga za 34. nedeljo med letom, 22. 11. 2020

Ob sklepu cerkvenega leta se v katoliškem koledarju znajde praznik Kristusa kralja. Ta praznik je sorazmerno nov, star 95 let. Ni sicer nekaj novega v zgodovini Cerkve, saj Sveto pismo jasno razodeva kraljevsko, vladarsko naravo Jezusa Kristusa. Nov je mogoče poudarek še posebno za čas mnogih totalitarizmov 20. stoletja. Mi pač verujemo, da je samo eden, ki vlada in vodi svet – Bog.

Vprašanje nezaupanja Bogu in njegovim načrtom se je močno pokazalo, ko so Izraelci v nekem trenutku zgodovine želeli posnemati sosednje narode in tudi oni hoteli imeti svojega kralja, ki jih bo vodil. Ni jim bilo dovolj, da je Bog občasno zbujal razne sodnike, ki so v določenem trenutku zgodovine reševali Izrael iz težav. Hoteli so kralja. In dobili so kralja. Vendar se je izraelski kralj razlikoval od okoliških po tem, da njegova oblast ni bila absolutna. Izraelski kralj je bil podložen Bogu, najvišjemu vladarju in voditelju zgodovine. Kralj je bil nekakšna desna roka, ki je na svojem koščku zemlje ustvarjal Božji red, le-ta pa je temeljil na desetih zapovedih. Ljudstvo je bilo nekaj časa srečno, a kmalu so se kralji eden za drugim pokvarili in svojo vlogo začeli zlorabljati. Mnogi kralji so pozabili (in se požvižgali) na to, kaj je pravzaprav njihova naloga, kaj pomeni vladati Božjemu izvoljenemu ljudstvu. Zato je prerok Ezekiel zapisal besede, ki jih slišimo v današnjem prvem berilu: »Tako govorí Gospod Bog: »Glejte, jaz sam bom poskrbél za svoje ovce in jih poiskál. Kakor pastir išče svojo čredo, ko je sredi med razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz poiskál svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temačnega dne.« Ker kralji niso hoteli delati, za kar so bili izbrani, bo Bog sam stopil v akcijo. In to je tudi storil.

Ezekiel nato nadaljuje in opisuje, kaj vse bo storil: poiskal bo izgubljene, polomljene bo obvezal, okrepčal bolne, krepke varoval itd. Sedaj pa pomislimo, zakaj se je Jezus toliko ukvarjal z ljudmi na obrobju? Zakaj je iskal in se družil z grešniki, zavrženimi tujci in obrobnimi – celo tako zelo, da so se farizeji in drugi pravičneži zgražali? Zakaj je Jezus odpuščal grehe mnogim skesanim grešnikom? Zakaj je Jezus ozdravljal bolne (gobavce, slepe, hrome …)? Zakaj je Jezus govoril o Nebeškem Očetu in ljudi učil o njem? Vidite povezavo z Ezelikelovo prerokbo? Kako se izpolnijo besede, da bo Bog sredi med razkropljenimi ovcami poiskal svoje iz vseh krajev: Jezus išče grešnike, zavržene tujce in obrobne. Kako se izpolni napoved o obvezovanju polomljenih – Jezus odpušča grehe skesanim grešnikom. Kako se izpolni napoved o krepčanju bolnih – Jezus ozdravlja bolnike. In z učenjem množic se izpolnjuje prerokba o skrbi za krepke in rejene.

Kadar človek Bogu pokaže hrbet in ne želi vršiti svojega poslanstva, Bog sam stopi v akcijo. To se je v zgodovini že tolikokrat pokazalo. Tudi v mračnih obdobjih cerkvene zgodovine, ko so razne institucije in službe v Cerkvi slabo opravljale svoje osnovno poslanstvo, je Bog za svoje poskrbel preko zvestih in ponižnih duš, ki so začeli prenovo. Takšnih svetniških likov v zgodovini ne manjka. In to je močno upanje tudi za današnji čas za vsa področja, kjer v cerkvenem življenju morda doživljamo podobno. Bog bo poskrbel za svoje. In to se navadno zgodi na način, kot si nismo niti predstavljali. V svoji izvirnosti je Bog čudovit!

En vidik današnjega praznika je tudi današnji psalm. To je eden čudovitih psalmov, ki jih lahko za svojega vzame vsakdo, ki je izkusil, kako lepo je, če te v življenju vodi Bog. Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka! Čeprav morda na videz izgleda, da se zaradi hoje za Gospodom moramo marsičemu odpovedati in svoje življenje oblikovati drugače, kot logika tega sveta narekuje, vendarle hoja za Gospodom prinaša duši čito vse, kar potrebuje in še več. Od človeka pa sicer res zahteva, da Bogu preda v upravo vse vidike svojega življenja – od odnosov, do materialnih stvari, svoj čas, svoje moči … vse. Potem bo Gospod tvoj pastir in ti ničesar ne bo manjkalo.

Tretji vidik današnjega praznika pa je evangelij, ki je spodbuda in izpraševanje vesti za kristjana, kako živi svojo vodstveno službo, ki mu jo je dal Bog – kako ustvarja svet in odnose okoli sebe – po Božje ali po svoje.

Bog kliče človeka k sodelovanju, da bi gradil svet po Božji zamisli, da bi bilo med nami Božje kraljestvo. V takšnem kraljestvu vlada pravičnost, mir, ljubezen, v takšnem kraljestvu ni prostora za sebičnost in zlo. Ustava takšnega kraljestva je zapoved ljubezni do Boga in bližnjega, ki jih bolj natančno ubesedijo desetere zapovedi; praktičen prikaz te zapovedi pa vidimo v Jezusovem življenju. In Bog nas kliče, da mu zaupamo, da bo vodil naše življenje in po naših rokah tudi svet okoli nas. Mar ni to nekaj lepega? Je pa tudi nekaj odgovornega.