Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – božič

Pridiga – božič

Emanuel – Bog z nami

božič, 25. 12. 2020

Blagoslovljen in miren božič vam želim. Ker nam pri poslušanju in branju hitro pade koncentracija, naj hitro povem bistveno, preden zajadrate kam drugam: danes se spominjamo dneva, ko se je rodil Jezus. Kaj nam želi Bog povedati z Jezusovim rojstvom? Današnji dan je praznik Božje bližine. Bog ni neko oddaljeno bitje tam nekje ‘nad oblaki’, nekje daleč v svetih nebesih (kjerkoli že to je). Bog nam želi biti blizu, zato je postal prav takšen, kot smo mi: omejen, umrljiv, krhek in vse ostalo, kar pomeni biti človek. In na to nenavadno avanturo se je podal preprosto zato, ker nas ima rad.

Če želiš biti Bogu blizu pravzaprav ni treba veliko. Ni treba biti nek izredno pomemben in spoštovan človek. Jezus se ni rodil v kraljevski palači, med uglednimi ljudmi. Za svoj rojstni kraj je izbral nek zakoten Betlehem, neko ‘predmestje’ nekega velikega in pomembnega Jeruzalema.

Za srečanje z Jezusom niti ni treba imeti urejenega življenja. Lahko živiš v ‘popolni štali’, ko ti stvari nikakor ne gredo po načrtih, ko misliš, da se vse skupaj sesipa in podira, ko ne moreš več … pa se bo Bog sklonil k tebi. Pravzaprav mu je tovrstno okolje domače že od rojstva. Rodil se je v ‘hlevu’, ‘štali’, ko Jožefu nikakor ni šlo po načrtih, da bi dobil kakšno spodobno sobico za prenočišče. Vsi plani so se mu podrli. Pa se je Bog rodil prav v sredo te revščine. In kasneje so bili Jezusu v življenju še posebno blizu tisti na obrobju, ki jih je mučilo zlo in bolezni ali pa so bili kako drugače postavljeni na rob družbe. Prav ti so bili Jezusu posebej ljubi.

Za srečanje z Jezusom tudi ni treba biti bogat. Pomislite: preden so prišli oni trije imenitni iz Vzhoda z nobel darili, so bili pri Jezusu preprosti pastirji. In kaj so mu prinesli? Prav ničesar niso imeli. In kaj je lahko ponudil Jožef, Marijin mož? Prav ničesar, še prenočišča mu ni uspelo dobiti pod človeško streho. Jožef je preprosto bil tam, ko se je dogajalo. Pastirji so preprosto bili na obisku, bili so tam. K njemu lahko pridemo tudi praznih rok. Vesel bo, če ga samo obiščemo, gledamo, občudujemo.

In kako zanimiv božič praznujemo letos! Mi na toplem, Jezus pa tam nekje … kot pred 2000 leti. Mi držimo varnostne razdalje, raznorazne higienske in varnostne ukrepe (žal tudi v odnosu z Bogom), vendar se Bog na vse to pretirano ne ozira. Hotel je priti med nas. In tudi danes hoče priti do nas. Kakšne vse poti ubira, da bi potrkal na naše srce in vstopil v naše življenje! Čaka pa nas tudi v cerkvi, ‘v tistem malem koščku kruha’ – svetem obhajilu, saj se vsak dan daruje na našem oltarju zato, da bi lahko vstopil do mojega srca in to v živo, ne samo po sliki in besedi …

Dovolimo Novorojenemu, da vstopi v naše življenje, potem bo vse drugače … kot pred 2000 leti.