Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – 3. nedelja med letom

Pridiga – 3. nedelja med letom

Veliki klic II

Pridiga za tretjo nedeljo med letom, 24. 1. 2021

Prejšnji teden smo razmišljali o velikem klicu, kako je mladi Samuel prvič zaslišal skrivnosten glas, stari Eli pa tega glasu sprva ni prepoznal. Današnji svetopisemski nabor nadaljuje z osnovno temo poklicanosti. Tokrat nam pokaže dve nekoliko različni zgodbi – zgodbo o preroku Jonu in zgodbo o prvih Jezusovih učencih.

V obeh primerih naslovljenci slišijo skrivnostno povabilo, le odziv je drugačen. Prva četverica Jezusovih učencev sliši klic in gre. Jona sliši klic, v glavi malo preračuna in gre po svoje. Jonova zgodba je resnično zanimiva svetopisemska pripoved, napisana v štirih poglavjih in jo zaradi kratke dolžine priporočam vsakomur v branje. Jona Bog pokliče, da oznani pokoro in spreobrnjenje Ninivljanom – leglu Izraelovih sovražnikov. Če se ne spreobrnejo, jih Bog pokonča – mir pred njimi pa bi imel vsak ‘normalen’ Izraelec. Jonov sklep je, da tem ljudem pač ne bo oznanil Božjega sporočila in gre na skrajno drugi konec ‘sveta’ – Taršiš. Zanimivo je, da Bog ni pustil Jona pri miru, ampak uporabi najrazličnejše metode, da bi ga pripravil od tega, da izpolni svojo nalogo. Ste se vprašali, zakaj? Kaj res ni mogel dobiti koga drugega, bolj pripravnega? Ali pa Morda Bog trmasto hoče na vsak način izpeljati svoj plan in bo na žive in mrtve mrtvičil Jona, da se mu končno preda? Mislim, da je razlog nekje drugje. Bog bi vsekakor lahko pustil Jona pri miru in našel koga drugega. Vendar Bog dobro pozna Jona. Dobro ve, kakšen je, kakšne talente ime in kaj ga osrečuje. Jonu Bog želi pomagati, da bi bil srečen, da bi delal v skladu s tem, za kar ga je poklical v bivanje. Jona se temu upira in Bog ve, kaj je zanj dobro. Zato ga ne pusti pri miru, ima ga rad in mu privošči najboljše. K Ninivljanom bi lahko šel tudi kdo drug. A Bogu je pomemben tudi Jona, ne samo Ninivljani. Oni so se na koncu spreobrnili, za Jona pa ne vemo. Ta svetopisemska knjiga ima odprt konec … verjetno z razlogom.

Drugačno reakcijo doživi Jezus, ko pokliče prve štiri učence. Oni pustijo vse in gredo za njim. Mislim, da sta najpomembnejši besedi tukaj »pustiti vse«. In prav to so morali početi vedno znova, ker je Jezus vedno znova presenečal. Pustili so svoje dosedanje življenje in določeno varnost. Pustili so svoje družine in prijatelje. Pustili so svoje navade, svojo rutino. Pustili celo svoj grešen način življenja (npr. Matej). Šli so za tem zanimivim potujočim pridigarjem, ki je delal zanimive stvari in učil. V njem so videli mesija, odrešenika. Vendar so tudi v tem morali opustiti svoje predstave o mesiju, odrešeniku. Ko so že mislili, da ga sedaj poznajo, jih je spet presenetil. Kolikokrat so morali spreminjati svoje predstave o Bogu …

Pomislite, kaj pomeni pustiti vse in iti za Jezusom? Kaj to pomeni konkretno zame? Jezus namreč ni klical samo včasih. On kliče tudi danes. In tega klica niti slučajno ne smemo razumeti, da Bog kliče da pustijo vse in gredo za njim samo duhovniški kandidati, za ostale pa to ne velja. To ni res. Bog kliče VSE, da pustijo vse in gredo za njim. Tudi tebe, tudi mene. Kaj torej to konkretno pomeni zame? Pravzaprav je celo tako: če se nisi pripravljen odpovedati vsemu in iti za Gospodom, potem sploh nisi njegov učenec. Pa tudi, če moliš, tudi če hodiš k maši … če se nisi pripravljen odpovedati vsemu (svojemu prav, svojim planom, svojim navadam in razvadam, svoji rutini, svojim idejam, miselnosti, da že vse vemo in znamo …) pač nisi njegov učenec in pika. Mnogi farizeji so bili takšni. Imeli so svoj prav, učili eno, delali drugo, Jezusovega nauka (tudi, če so ga kdaj prepoznali kot dobrega) pa niso sprejeli in niso postali njegovi učenci.

Pustiti vse in iti pomeni odpovedati se sebi in svojim računicam in sprejeti Božje načrte. Bog je vsekakor boljši matematik in njegove računice so vsekakor bolj zdrave, polne, koristne in osrečujoče za nas. Bog nas kliče, da odgovorimo na njegov klic, tudi če njegovi načrti niso jasni, tudi če se ‘zdrava pamet’ ne strinja čisto z njimi (v tem primeru je treba ‘zdravo’ pamet vzeti pod drobnogled), tudi če se zdijo nemogoči, čudni in kar koli bi še našli enih opisov. Zaupamo pa lahko, da Bog ima načrt za vsakega od nas in ta načrt prinaša izpolnitev v največji možni meri – na najrazličnejših področjih življenja – in to čisto konkretno, ne samo na nekem ‘skritem duhovnem področju’. Pustiti vse in iti za njim pomeni krmilo svojega življenja prepustiti Bogu. Si upaš to?