Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – 1. postna nedelja

Pridiga – 1. postna nedelja

Vem, da je nekaj več …

Pridiga za 1. postno nedeljo, 21. 2. 2021

Tako, spet smo se znašli v enem od tako imenovanih. ‘svetih časov’ cerkvenega leta. Njihov namen je, da nas malo spodbudi in vrže iz vsakdanjega ritma, da nas zdrami iz ležernosti in vsakdanjosti in nam da novo moč in zagnanost za hojo za Jezusom.

Preden rečemo kaj več o postnem času samem, poglejmo na ‘jedilnik’ današnje mize Božje besede. V prvem berilu slišimo delček zgodbe o Noetu in velikem potopu in sicer del, ko je povodenj opravila svoje očiščenje in Bog sklepa zavezo z Noetovimi. Bog se zaveže, da takšnega potopa več ne bo. Voda je bila nekaj strašnega, kaotičnega, neobvladljivega za semitskega človeka. Ko je Bog ustvarjal svet, so se vode razprostirale naokoli in iz te neobvladljivosti Bog začne urejati svet, kopno, življenje … Ko se vode potopa odtečejo, se spet dogaja nekaj podobnega kot pri stvarjenju: nastaja nekaj novega. Da se pa ne bi preveč ustavili pri vodah, raje pomislimo, zakaj je povodenj sploh prišla? Čudovito stvarstvo se je namreč pokvarilo. Bitje, ki je bilo edino ustvarjeno po Božji podobi se je Bogu uprlo in zavladalo mu je zlo. Na svetu je zavladala neurejenost, greh, zlo. In potop je v seriji zgodb o začetkih prvi velik poseg v zgodovino odrešenja – Bog je že v raju napovedal odrešenje, osvoboditev od zla. In s potopom se to očiščevanje zgodi. Vendar kmalu po potopu zlo zopet začenja pridobivati na moči. In Bog zažene novo odrešilno akcijo – tokrat z Abrahamom … ker je Bog zvest svoji zavezi, obljubi.

Veselo sporočilo evangelija je v tem, da je Bog poslal nekoga (= Jezusa Kristusa), da bi se na njem izpolnila obljuba odrešenja iz raja. Kaj sporoča preprost stavek, ko se Jezus odpravi na post v puščavo: »Bil je med zvermi in angeli so mu stregli?« Mar ne pomeni tega, da zverem ni pustil, da bi mu vladale? Evangelij jasno govori o satanu, ki skuša Jezusa. To je isti akter, ki je uspešno vnesel toliko zmede in neurejenosti na svet v Noetovih dneh, da je bilo očiščenje tako zelo potrebno. Jezus temu bitju ni pustil, da bi mu zavladal – ravno obratno: evangelist Marko zgodbo nadaljuje z Jezusovim prvim oznanilom: »Spreobrnite se, Božje kraljestvo se je približalo.« Ni pustil hudobnim duhovom, da vladajo, ampak kjer se je pojavil Jezus, tam se je pojavila Božja vladavina, Božja vlada, ureditev, kakršno si je zamislil Bog. Zato pred Jezusom demoni bežijo, dogajajo se notranja in telesna ozdravljenja … ker se je približalo Božje kraljestvo in ne kraljestvo zla in nereda.

In kaj nam to pove o našem letošnjem postnem času? Postni čas je spodbuda, da bi Božje kraljestvo zavladalo tudi v mojem življenju. Ta dar smo pravzaprav že prejeli in sicer pri krstu, ki je ima močno povezavo z vodo – potopom, očiščenjem. Takrat je Bog izpolnil obljubo o odrešenju v mojem življenju: po krstu sem za večno Božji. Gre sicer za dar, vendar zakrament ni rodoviten kar sam po sebi, ne deluje kot neka magična stvar – učinki krsta so odvisni od mojih osebnih odločitev. Prav tako velja tudi za druge zakramente …

In v postnem času nas Cerkev spodbuja k trem vajam – molitvi (odnosu z Bogom), odpovedi (odnosu do sebe) in miloščini, dobrim delom (odnosu do sočloveka). Vaje na teh treh področjih nam želijo biti v pomoč, da bi v svojem življenju stvari urejali po Božje.

Si želimo, da bi odnos z Bogom bil nekaj globokega, živega in ne zgolj nekakšen zadnji klic na pomoč? Klic k molitvi vabi k temu, da bi si znali vzeti čas za Boga in bi tega ne prepuščali naključnim trenutkom … če nam že ostane kaj časa ali pa nas nerešljive razmere skoraj prisilijo v molitev. Pravo prijateljstvo ali ljubezen ne živi iz trenutkov, ko drug drugega potrebujemo niti ne iz ‘ostankov’ našega časa. Isto je v odnosu z Bogom.

Si želimo, da bi se znali odpovedati stvarem, ki niti za nas niti za bližnje niso dobre? Ali mojemu življenju vladajo strasti, impulzi normalnih človeških nagonov ipd.? Potem je post vaja, da krotimo ‘zmaja’ in ga stradamo s postom. Post ni dokazovanje moči, da sem lahko 40 dni brez sladkarij, kave ali alkohola. Smisel odpovedi je, da se odpovem tistim stvarem, ki me uničujejo ali zastrupljajo druge – od hrane, užitka, udobja … Te stvari so sicer nekaj dobrega, dokler ne začnejo vladati in usmerjati mojega življenja. Zato je odpoved ali post sredstvo, da stvari usmerimo v pravo smer. Edina stvar v življenju, ki naj usmerja kristjanovo življenje je namreč Bog.

In podobno logiko lahko iščemo v tretjem poudarku posta – miloščini. Napuh ali hlastanje po bogastvu lahko hitro postane vodilo mojega življenja. No, »naš pa že ni tak,« bomo rekli. Vendar si je treba priznati, da se v pritajenih oblikah oboje znajde v našem življenju. Miloščina je zdravilo proti pohlepu. Post načrtno vabi, da bi znali dati od sebe, da bi bili svobodnejši od materialnih stvari in bi nam ne vladale zemeljske stvari, ampak Bog, ki je dobrota sama.

Postni čas je torej mnogo več od vegetarijanske petkove diete in festivala brezalkoholnih pijač. Želim vam, da bi vam vabilo k rasti v molitvi, odpovedi in miloščini pomagalo, da v vas zavlada Božje kraljestvo in ne nered zla. Blagoslovljen post!