Close
Rečica ob Savinji 74, 3332 Rečica ob Savinji

Pridiga – 3. postna nedelja

Pridiga – 3. postna nedelja

zapovedi, prepovedi in svoboda

Pridiga za 3. postno nedeljo, 7. 3. 2021

Počasi se bližamo prvemu ‘polčasu’ postnega časa. Do sedaj smo razmišljali o tem, kako Bog sklepa zavezo s svojim ljudstvom in se zaveže, da bo njihov Bog, ki jih bo čuval, vodil itd. Nato smo razmišljali o tem, kako je daritev sestavni del odgovora na zavezo, ki jo sklepa Bog z nami. Potem pa je tu tretja postna nedelja z berilom o desetih zapovedih. Kaj sporočajo desetere zapovedi, ki jih je prejel Mojzes in jih prinesel trdovratnemu Izraelskemu ljudstvu, ki ga je čakalo pod Sinajsko goro?

Bog želi biti naše vse. Bog nas ima rad, želi se nam popolnoma podariti in želi, da bi bili njegovi, da bi uživali notranji in zunanji mir. Želi, da bi bili srečni, če nekoliko poenostavimo. Bog pričakuje človekov odgovor. Če mu odgovorimo: »Da, Gospod, želim, da si moje vse, hočem, da si ti moj vodnik v življenju,« potem se to mora nekje poznati, sploh če mislimo resno. Če nekdo reče, da veruje v Boga, se mora to nekje poznati. Če nekdo reče, da je poročen, se mora to nekje poznati. Če nekdo reče, da je duhovnik, se mora to nekje poznati. Vsaka od teh odločitev se mora poznati v nekem zelo konkretnem načinu življenja. Tako so desetere zapovedi pokazatelj, če res verujemo v Boga, oziroma če govorimo o istem bogu/Bogu. Deset zapovedi ni nek spisek zapovedi iz katerega izberemo nekaj najljubših, za kakšno pa se prijazno zahvalimo ‘za mogoče kdaj drugič’. Deset zapovedi je celota. Če želim, da je Bog vodnik mojega življenja, potem je tu seznam, ki govori o tem, ali to mislim resno ali ne. Tukaj ni vmesne poti. Ne morem reči saj sem veren, vendar ne tako zelo – malo izpolnjujem zapovedi, malo ne. Saj tudi ne moremo reči ‘saj sem poročen, vendar ne tako zelo – malo živim kot poročen, malo pa tudi ne’ ali ‘malo sem duhovnik, malo pa ne’. Si ali pa nisi.

Bog tudi nikogar ne sili v odnos z njim. V peti Mojzesovi knjigi, kjer se zapovedi še enkrat ponovijo, pisec tako lepo pove: »Glej, danes sem položil predte življenje in srečo, smrt in nesrečo … Izberi torej življenje.« Hočeš srečno življenje ali ne?

Zapovedi so zapisane kot prepovedi, kot nekakšni NE-ji. Vendar je vsak ‘ne’ hkrati tudi DA. Svoboda ni v tem, da lahko počnemo, kar koli hočemo. Svoboda je v tem, da zmoremo reči ne. Edino svoboden človek bo lahko rekel »ne« že pri prvem kozarčku. Svoboden človek bo lahko rekel »ne« mikavnemu nepoštenemu poslu. Svoboden človek bo lahko rekel »ne« priložnosti za nezvestobo …

In v sredini postnega časa slišimo še evangeljski odlomek o Jezusu, ki očisti tempelj. O tem dogodku bi lahko razmišljali na dolgo in široko. Pomen tega dogodka je zelo bogat in večplasten. V povezavi z zgornjim odlomkom pa se danes osredotočimo na zelo simboličen in preprost pomen – očistil je sveti kraj. Pokazal je, kaj tja ne spada. Še bolj podrobno to najdemo pri ostalih evangelistih. Pa pomislimo, kaj to pomeni zame. Tudi moje življenje je tempelj. Po krstu smo postali Božji, maziljeni z istim oljem, s katerim mazilimo vsako cerkev, ki je sveti kraj v katerem častimo Boga in se z njim srečujemo. In takšno je naše telo, smo mi – sveti, Božji. In zato v kristjanovo življenje ne spada kar vse. Prav deset zapovedi nam pri tem lahko krasno pomaga. Poglejmo si jih natančno. Ustavimo se pri eni in pri drugi, vse tja do desete. Vzemimo si čas in razmišljajmo o njih … vsak dan o eni. Ne bodimo površni in ne recimo npr. pri »ne ubijaj« »Eh, to se mene ne tiče, saj nisem nikogar ubil«. Ta zapoved govori o ohranjanju življenja, tudi lastnega. Nezdrav način življenja še kako spada pod poglavje te zapovedi. Prosimo Svetega Duha, naj nas razsvetljuje, naj nam odpira srce, da bomo razumeli, kaj nam po teh zapovedih Gospod želi povedati o življenju kot si ga je on zamislil.

Tako nas tretja postna nedelja počasi vabi k razmisleku o lasnem življenju in nas želi pripraviti na postno očiščenje v sveti spovedi. Jezus je očistil tempelj, da bi služil svojemu namenu. Bog želi očistiti naše duše, da bomo svobodno lahko služili le njemu. V samem bistvu zapovedi pa sta dve, na kateri spomni Jezus – ljubezen do Boga in do bližnjega. V Stari zavezi pa sta ti dve zapovedi nekoliko bolj na dolgo razloženi. Še en pokazatelj, kako nas ima Bog rad in nam res privošči srečno in polno življenje.